Uvodoma je bil predstavljen vodilni partner projekta, sam projekt ter raznolika področja znanj, veščin (ter tudi poklicev) na področju kulturne dediščine, ki jih že izvajajo na nekaterih organizacijah. S celovito analizo učnih načrtov predmetov v slovenskih osnovnih šolah je bilo prikazano, da imajo predmeti veliko skupnih pojmov, ki bi jih lahko združili in razložili na področju kulturne dediščine. Obenem se lahko vsebine iz področja kulturne dediščine integrira na področje vseh štirih dejavnosti za t.i. dneve dejavnosti (kulturne, naravoslovne, športne in tehnične), tudi s pomočjo tematskih kovčkov po zgledu preizkušene prakse.

Norveški učitelj Tron Løvås je predstavil nekatere najpogostejše pristope in metode poučevanja kulturne dediščine, kjer je izjemno velik poudarek na veščinah in na dediščini povezani z rudarstvom ter geologijo, v obliki učenja na prostem.
Norveški partner projekta Geopark Magma SA je predstavil načine poučevanja kulturne dediščine v njihovi organizaciji: zgodovine, kulture ter načina življenja domorodnega ljudstva Laponcev, ki so zelo ogroženi. Država izvaja t.i. program Kulturni nahrbtnik za poučevanje umetnostnih predmetih, ki jih izvajajo skozi celotno obvezno desetletno šolanje otrok. V Geoparku Magma izvajajo predvsem interpretacije ostankov dediščine in-situ (na kraju samem), predvsem preko igrifikacije, preizkušanja hrane in sproščanja na t.i. dnevu v naravi, pripovedovanja zgodb o oživitvi podeželja. Izvajajo tudi 3-letni umetniški program ustvarjanja umetniških del na območju pristanišča, povezana s plimovanjem, geologijo, pomorsko kulturno dediščino ter samo tehnologijo. V Geoparku uporabljajo tudi t.i. aplikacijo TeachOUT za poučevanje v učilnicah na prostem za vse predmete in učenje z virtualno resničnostjo na področju raziskovanja geološke zgodovine s t.i. programom GeoVR.

Namen posvetovalne delavnice je bil med drugim tudi identificirati obstoječe prakse izvajanja/vpeljevanja kulturne dediščine v učne načrte posameznih predmetov, spoznati metodologije in načine na katere učitelji morebiti že vključujejo področja kulturne dediščine v pouk pri svojem predmetu ter tudi v dneve dejavnosti.

Učitelji so skozi viharjenje možganov izpostavili, da si želijo samostojno internetno stran namenjeno pedagogom v zvezi s poučevanjem KD, ustanovitve tima za dediščino na posamezni šoli, povezovanja z ostalimi osnovnimi šolami, z izdelovalci domače obrti, lokalnimi društvi, umetniki in drugimi inštitucijami, kakor tudi z ZVKDS; predlagajo pa medgeneracijsko sodelovanje in predvsem možnost praktičnega dela. Izpostavljajo, da je premalo kontaktnih ur pri likovni umetnosti, podali so tudi predlog, da se obiske kulturnih inštitucij za osnovnošolske otroke uredi kot popolnoma brezplačne in vključitev kulturne dediščine v CŠOD oziroma v t.i. kulturno-naravoslovne poti.