Projekt Šola prenove za nove generacije, ki ga financira Norveški finančni mehanizem ter Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije, je bil s slovesnim dogodkom ob zaključku projekta proslavljen 17. aprila 2024 v Sokolskem domu v Škofji Loki. Več kot sedemdeset prisotnih gostov so nagovorili Herman Baskår, namestnik veleposlanika Kraljevine Norveške, Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, in Tina Teržan, podžupanja Občine Škofja Loka.
V projektu smo sodelovali Združenje zgodovinskih mest Slovenije s partnerji: Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine; Srednja šola za lesarstvo – ŠCŠL; Osnovna šola Ivana Groharja; Občina Škofja Loka in norveški partner Magma Geopark.
Zbranim je bila predstavljena video projekcija dosežkov projekta, v katerih so bila s skupnim trudom izdelana gradiva za nove učne prakse. Nova učna praksa zajema 18 učnih priprav z gradivi in didaktičnimi pripomočki za vključevanje kulturne dediščine v predmete osnovne šole od likovnega pouka do matematike. V okviru projekta smo z nevrološkim testiranjem učencev dokazali, da lahko z uvedbo vsebin kulturne dediščine postane pouk bolj zanimiv, dojemanje snovi in angažiranost učencev se poveča, zbranost učencev pa je izboljšana, še posebej, ko pridejo v stik z dediščino v okolju izven učilnice in ko so spodbujeni v ustvarjalno delo.
Na Osnovni šoli Ivana Groharja je nastal didaktični kotiček, ki so ga soustvarili učenci in ki bo nadgrajen z novimi vsebinami in razstavami tudi v novem šolskem letu. Z investicijo v prostore nekdanje mestne hiše iz 16. stoletja v starem mestnem jedru Škofje Loke je nastal t. i. učni laboratorij za kulturno dediščino. V njem se bodo v prihodnje odvijale delavnice o stavbni dediščini, obrteh, ki jo podpirajo, in vrednotah, ki jih kulturna dediščina prispeva v naša življenja. Med prvimi je bila izvedena delavnica, namenjena učiteljem, o tem, na kakšen način učencem dejavno približati stavbno dediščino in z njo povezane obrti. Kulturna dediščina omogoča številne in raznolike vsebine, saj vključuje vso zapuščino človekove dejavnosti v prostoru – od načinov poselitve, soustvarjanja kulturne krajine, umestitve naselij in zgradb, razvoja gradnje in obdelave gradiv do ohranjanja obrtnih znanj in kulture bivanja.
Srečanje je popestril nastop folklorne skupine učencev OŠ Ivana Groharja, ki so v tradicionalnih nošah zapeli in zaplesali na odru.
Dogodek je bil zaokrožen z razgovorom, v katerem so sodelovali Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, dr. Vilma Brodnik, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Matevž Granda, urednik revije Outsider, in doc. Aleksander Ostan, profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Razprava, ki je sledila, je osvetlila današnje poglede na stanje in razumevanje vloge kulturne dediščine v slovenskem prostoru, pomanjkljivosti, napredke in izzive v prihodnosti, ki morajo biti usmerjeni predvsem v približevanje kulturne dediščine mladim na vseh stopnjah šolanja, kot tudi predšolskim otrokom.
Herman Baskår, namestnik veleposlanika Kraljevine Norveške, pa je izrazil podporo projektu z naslednjimi besedami:
»Vključevanje kulturne dediščine v izobraževanje je bistvenega pomena, saj učencem ponuja globlje razumevanje lastne dediščine in dediščine drugih ter spodbuja spoštovanje, empatijo in strpnost.«
Kljub zaključnemu dogodku v okviru projekta Šola prenove za nove generacije bomo projektni partnerji skupaj sodelovali še naprej in skrbeli, da bodo dosežki projekta prispevali k večji prisotnosti kulturne dediščine v osnovnih šolah, saj lahko uspešno prihodnost gradimo le ob zavedanju pomena lastne kulturne dediščine in zapuščine naših prednikov.
