Pilotna izvedba nevrološkega testiranja čustvenih in kognitivnih odzivov otrok na poučevanje o kulturni dediščini
Nevrološko testiranje na inovativen način preverja in primerja odzive osnovnošolskih otrok ko so soočeni z kulturno dediščino med poukom in v okviru dneva dejavnosti. Z vzpostavijo primerjave med učno uro predmeta, ki poteka po običajnem scenariju šolskega kurikuluma ter uro pripravljeno v okviru novega pilotnega programa. Učna ura točno določenega predmeta, kjer je bil testiran odziv učencev je bila spremenjena tako da vsebuje elemente kulturne dediščine, ki so otrokom predstavljeni na drugačen način.
Kar pomeni da je običajna ura obogatena in pripravljena na takšen način, ki otrokom ponuja ne samo drugačno vsebino temveč tudi drugačen pristop k učenju oziroma drugačno metodo poučevanja. Strokovnjaki so pripravili novo učno pripravo predmeta ki v tematiko šolske ure na primeren način vključuje elemente kulturne dediščine. Kar pomeni da je vsebina učne ure podana skozi vidik in primere kulturne dediščine. Na primer uporaba stavb kulturne dediščine, ko se učenci učijo o izrazih kot so vertikalne in horizontalne linije.
Osrednji namen testiranja je izmeriti kognitivni odziv pri zaznavanju in obdelavi dražljajev z uporabo tehnik, specifičnih za aplikativno nevroznanost, za raziskovanje izkušenj skupine učencev med različnimi metodami poučevanja.
Pripravljene meritve so namenjene opazovanju sprememb na ravni: kognitivne obremenitve, pozornosti, stopnje vključenosti in zaznanega dobrega počutja med načrtovanimi aktivnostmi.
Cilj je pridobiti informacije o preživeti izkušnji neposredno od uporabnika/učencev, pri čemer bodo uporabljena različna merilna orodja in sicer: EEG (elektroencefalogram), s katerim se zabeleži električna aktivnost, ki jo proizvajajo možgani za pridobitev informacij z visoko časovno natančnostjo in pisni test.
Motivirani učenci dosegajo boljše rezultate. Skozi vključevanje narave in kulturne dediščine v pouk postane učenje bolj zanimivo, smiselno in motivirano. Tovrstni pristop spodbuja tudi inovativne metode poučevanja, ki koristijo odnosu učitelj-učenec. Tako se izboljša kakovost izobraževanja in hkrati vzpodbuja in prispeva k varovanju naše naravne in kulturne dediščine.
Številne vzgojne teorije priznavajo pomen fizičnega prostora v otrokovem telesnem in kognitivnem razvoju, zato bi moralo biti izobraževalno okolje bolj stimulativno. Da bi pozitivno pritegnili pozornost in zmanjšali okoljske dejavnike stresa, bi morala biti šolska okolja oblikovana v skladu z načeli teorije o ohranjanju pozornosti.
Po tej teoriji je pozornost mogoče obnoviti z izpostavljenostjo naravi. Vključitev inovativnih metod poučevanja, ki uvajajo elemente kulturne dediščine, tako v učilnici kot v naravi bodo prav tako prispevale k izboljšanju učnega procesa.
Testiranje se je izvedlo v šolskem okolju na Norveškem in Sloveniji tako v učilnici kot na prostem v okviru šolskih ur in dneva dejavnosti.