Izhodišče

Projekt, ki približuje kulturno dediščino ne le učencem, temveč tudi učiteljem, želi z znanstveno podlago utemeljiti in določiti pogoje ter načine za boljše dojemanje obveznih učnih vsebin posameznih osnovnošolskih predmetov skozi vključevanje narave in kulturne dediščine v pouk, ter jih nadgraditi kot bolj zanimive, smiselne in motivirajoče.

Tovrstni pristop spodbuja tudi inovativne metode poučevanja, ki koristijo odnosu učitelj – učenec. Izboljša se kakovost izobraževanja in hkrati neposredno vzpodbuja in prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.

Številne vzgojne teorije priznavajo pomen fizičnega prostora v otrokovem telesnem in kognitivnem razvoju, zato bi moralo biti izobraževalno okolje bolj stimulativno

Vključitev inovativnih metod poučevanja, ki uvajajo elemente kulturne dediščine in tradicionalne veščine ter znanja za njeno prenovo, tako v učilnici kot v naravi, lahko občutno prispeva k izboljšanju samega učnega procesa.

Kaj smo raziskovali

Strokovnjaki so pripravili scenarije učnih priprav predmeta, ki v tematiko šolske ure vključuje elemente kulturne dediščine. Kar pomeni da je vsebina učne ure podana skozi vidik in primere iz kulturne dediščine.  Raziskava na inovativen način preverja in primerja odzive osnovnošolskih otrok ko so soočeni s kulturno dediščino med poukom in v okviru dneva dejavnosti, ter med običajnimi učnimi urami. Poleg vsebine smo vzpostavljali primerjave med metodami poučevanja (klasična, interaktivna), ter okoljem kjer se učni proces odvija, v učilnici, izven učilnice ter v naravi.

O  nevrotestiranju

Osrednji namen testiranja je izmeriti kognitivni odziv pri zaznavanju in obdelavi dražljajev z uporabo tehnik, specifičnih za aplikativno nevroznanost, za raziskovanje izkušenj skupine učencev med različnimi metodami poučevanja.

Pripravljene meritve so namenjene opazovanju sprememb na ravni: kognitivne obremenitve, pozornosti, stopnje vključenosti, sproščenosti in zaznanega dobrega počutja med načrtovanimi aktivnostmi.

Cilj je pridobiti informacije o preživeti izkušnji neposredno od uporabnika/učencev, pri čemer so uporabljena različna merilna orodja in sicer:  EEG (elektroencefalogram), s katerim se zabeleži električna aktivnost, ki jo proizvajajo možgani za pridobitev informacij z visoko časovno natančnostjo.

Izvedba testiranja

Testiranje se je izvedlo v šolskem okolju na Norveškem in Sloveniji, tako v učilnici kot na prostem, v okviru šolskih ur in dneva dejavnosti. V letu 2023 smo izvedli:

• Testiranje na osnovni in srednji šoli Hellvik v občini Eigersund na Norveškem,7.3.2023

•  Testiranje na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki, 3. 4. 2023 in 4. 4. 2023 

• Testiranje v Arheološkem parku v Simonovem zalivu v Izoli, 5. 6. 2023 v okviru kulturnega dne učencev OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke

Kaj je pokazalo testiranje

Raziskava znotraj različnih scenarijev, kjer je potekalo testiranje je pokazala sledeče rezultate.

Učenje v naravi:

• Fokus oziroma sposobnost osredotočanja učencev je bil večji kot pri učenju v zaprtih prostorih.
• Angažiranosti učencev je bila večja kot pri pouku v učilnici.
•  Spodbuja občutenje pozitivnih čustev

Učna ura, kjer je potekalo učenje skozi primere kulturne dediščine na interaktiven način:

• Stopnja osredotočenosti učencev je bila bistveno večja kot pri običajni učni uri.
• Zaznano je bilo občutno povečanje angažiranosti v  primerjavi z običajno učno uro, kar je dobro vpliva na sposobnost spominjanja.
•  Pokazala se je manjša  kognitivna obremenitev, ker je bila učna ura namenoma strukturirana kot delavnica in zato bolj interaktivna kot običajna učna ura.
•  Odnos učencev  je bil veliko bolj proaktiven kot pri običajni učni uri.

Učenje na prostem (arheloški park), kjer je potekalo učenje preko didaktičnih pripomočkov/rekvizitov:

• Osredotočenost učencev je bila bistveno večja v primerjavi z učenci, ki so prejeli lekcijo na klasičen način. Razlog za to je povsem očiten: pouk, ki temelji na orodjih in predmetih, lahko pritegne otrokovo pozornost veliko bolj kot zgolj lekcija istih teoretičnih konceptov.
•  Angažiranost učencev, je bila veliko večja kot pri lekciji na klasičen način. Ta učinek pokaže, kako uporaba rekvizitov med kulturnim poukom ne le pritegne več pozornosti in olajša učenje, ampak lahko tudi poveča čustveno vpletenost učencev.
• Odnos učencev  je bil veliko bolj proaktiven kot pri učencih iz druge skupine. Ta učinek lahko pojasnimo z interaktivno metodo delavnice na rekvizitih, ki je veliko bolj podobna praktični izkušnji, in spodbuja otroke k aktivnemu sodelovanju pri pouku.